TV spored TV SLO 1


30. maj 2016 - 5. junij 2016
19:45 Šport
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena najaktualnejšim dogodkom dneva, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
19:55 Vreme
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
20:00 Anno Domini, ameriška nadaljevanka, 10/12
Igrajo: Callis James, Ceesay Babou, Chung Chipo, Coyle Richard, Di Pace Juan Pablo, Doyle Kevin, Emmett J., Levy Adam, Mackenzie Alastair, May Jodhi, Regan Vincent, Scacchi Greta, Whalley Joanne - Režija: Donnelly Ciaran.
A.d. - Kajfa se pogovarja s Savlom o tem, kako je prišel k njemu in ga prosil, ali lahko napade »bogokletnike« in zaščiti tempelj. Prosi ga, naj se znova pridruži templju, Savel pa mu odvrne, da je tempelj samo začasen dom in da mu grehe lahko odpusti samo Jezus. Nazadnje ga na Leino jezo izpusti. Lea zahteva od Kajfa, naj reče, da ga je izpustil zaradi praznika, on pa ji odvrne, da ima polne roke dela z združevanjem Judov v boju proti kipu rimskega cesarja. Jakob obišče učence in Kajfu predlaga, kako bi se lahko končalo njihovo preganjanje. Ta jim ponudi mir in zavetje templja, učenci pa omahujejo. Savel se spre z učenci zaradi templja. Trdi, da je Jezus pomembnejši in da morajo oznanjati njegov nauk. Zakladnik etiopske kraljice obišče Jeruzalem in Pilat ga povabi na večerjo. Tabita postane kristjanka, vendar jo Klavdija in Herodiada zasačita, Pilat pa jo da prebičati. Savel jo potolaži, da je nič ne more ločiti od Jezusove ljubezni. Simon posvari učence, da hočejo zeloti ubiti Savla.
20:50 M. Šparemblek - Klošarja, tv balet, ponovitev
Milko Šparemblek, po rodu Slovenec, se je od plesalca z uspešno kariero tudi v Parizu, povzpel do svetovno priznanega koreografa in režiserja baletnih in opernih predstav, filmov ter televizijskih stvaritev. Sodi v generacijo, katere vidnejši predstavnik v Ameriki je Jerome Robbins, v Evropi pa Maurice Bejart, s katerima je tudi sodeloval. Poleg umetniškega ustvarjanja po vsem svetu je bil med drugim tudi baletni mojster Baleta 20. stoletja Mauricea Bejarta, direktor baleta Gulbenkian v Lizboni, baleta v Lyonu in Metropolitanke v New Yorku. Vrsto vrhunskih umetniških stvaritev je postavil tudi z bivšimi jugoslovanskimi in z ljubljanskim baletnim ansamblom ter za TV Slovenija. Tako tudi balet o dnevu dveh klošarjev, ki ju plešeta vrhunska baletna plesalca Mateja Pučko in Vojko Vidmar. Urednica Danica Dolinar, režiser Igor Šmid.
21:00 Legendarni drenovci, dokumentarni film
Prve zimske vzpone v naših hribih sta leta 1907 opravila Rudolf Badjura in Bogumil Brinšek, tri leta pozneje pa so se jima pridružili še Pavel Kunaver, Ivan Tavčar in Ivan Michler. Ime društva -Dren - so izbrali zaradi lastnosti drevesa drena, ki je izjemno trd, a hkrati prožen. Drenovci, so popularizirali gorništvo in alpinizem, bili začetniki smučanja, prvi so markirali pešpoti v slovenskih gorah in ob tem bili tudi pionirji umetniške gorske fotografije. Poleti 1911 so prvi brez vodnika preplezali severno triglavsko steno po smeri, ki se danes imenuje Slovenska smer. Naslednjo zimo pa so opravili tudi prvi zimski vzpon na Triglav. Februarja leta 1910 je kranjski deželni glavar baron Theodor Schwarz von Karsten sklical posvet o jamarstvu in nanj povabil cvet kranjske inteligence. Soglasno so sklenili, da se ustanovi društvo za raziskovanje jam. Ko pa je bilo treba začeti raziskave, se je pokazalo, da so odborniki stari gospodje, ki podzemnih jam niso nikoli videli niti o njih kaj vedeli. V zadregi so se obrnili na tajnika društva Dren Bogumila Brinška in skupino planincev in alpinistov, ki so sami sebe imenovali drenovci. Ponudba je bila avanturističnim drenovcem pisana na kožo, in legenda je bila rojena! Drenovci so od leta 1910 do 1917 raziskali več kot 400 jam, zapustili prek 350 skic, natančnih načrtov ter katastrskih opisov ter bogat dnevniški in fotografski arhiv. Kunaverj in Michler sta leta 1917 na Banjški planoti in Trnovskem gozdu, na 90 kvadratnih kilometrov velikem ozemlju ob frontni črti , v šestih mesecih raziskala ter kartirala 101 jamo. Še danes je to tako rekoč nedosegljiv svetovni rekord. Zgodba drenovcev se je končala po prvi svetovni vojni z vzpostavitvijo Rapalske meje. Kunaver zapiše: -Čez sam vrh Triglava je bila potegnjena meja. Vzeti so nam bili bajna Trenta, ves Mangart …! Nam jamarjem pa je segla bolečina do srca – saj so nam vzeli ves klasični kras!« S svojim jamarskim, danes bi ga imenovali -športnim- pristopom k raziskov ..
21:55 Vreme
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
22:00 Odmevi
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
22:35 Kultura
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice:Tjaša Razdevšek, Andreja Kočar, Meta Česnik, Nina Jerman in Špela Kožar.
22:50 Šport
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
22:55 Vreme
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
23:10 Pričevalci - Jože Kopajnik, pogovorna oddaja
Iskrivi duhovnik Jože Kopajnik je novodobni apostol Slovencev na avstrijskem Koroškem, saj je kot rektor katoliškega doma prosvete Sodalitas v Tinjah močan branik slovenstva, vere in kulture v čedalje bolj ponemčenem okolju. Njegovo izredno zanimivo pričevanje se začne z družinskimi spomini v težkih razmerah po vojni, ko so bivši nacisti kmalu dvignili glave in nadaljevali z zatiranjem Slovencev. Zelo zgodaj se je navdušil za duhovniški poklic in bil tudi kot dušni pastir večkrat grobo napaden s strani avstrijskih skrajnežev. Življenje Slovencev na avstrijskem Koroškem je še dodatno poslabšalo delovanje jugoslovanskega komunističnega sistema, ki je politično delil skupnost ter z organizacijo terorističnih napadov na Koroškem močno škodoval tamkajšnjim Slovencev. Dom prosvete v Tinjah je bil odprt prostor za vse rojake, zato so se pri njem pogosto sestajali politični emigranti in disidenti, prav tako pa je odigral pomembno vlogo v času demokratičnih sprememb in padca komunizma v Sloveniji. Kopajnik doživeto predstavi delovanje in poslanstvo doma ter dela različnih razstavljajočih umetnikov, predvsem pa izpostavi sporočilnost mozaika p. Marka Rupnika, ki je s poslikavo kapele v Tinjah postavil trajen spomenik slovenske vernosti na avstrijskem Koroškem.